Iskrenost
Iskrenost... je temeljna vez v
odnosu tako do sebe... koliko sem sposobna biti iskrena, dokazuje koliko si upam
priznati in biti to kar sem... če sem neiskrena sama s sabo,tudi v odnosih
nisem ravno iskrena... najbližji odnosi so tisti ki…
…me delajo najbolj ranljivo in ravno v tem je iskrenost... si
upam biti ranljiva pred najbližjim? Si dovolim iskreno biti to kar sem,
izraziti to kar čutim? Iskreno povedati vse in brez zavijanja v celofan tudi, ko
naredim kaj narobe ali slabo? Samozavest in ljubezen do sebe sta tista, ki mi
pomagata pri iskrenosti in seveda odločitev, da tako želim delovati. J
Biti popolnoma odkrita in iskrena ni vedno lahko, ker s tem
tvegam, pa vendar je zame ravno iskrenost tista ki se splača... Kot otrok sem
največkrat uporabljala majhne laži, si resnico prikrojila po svoje... zakaj?
Zato ker nisem imela poguma povedati iskreno... saj majhna laz ne škodi... ja,
to je že res, ampak se vedno je iskrenost zame pomembna vrlina... Pa sem lahko
vedno iskrena? Hja... vsekakor se trudim... vendar pa sem samo človek... imam
trenutke, ko me premaga strah in odreagiram z neiskrenostjo... iskrenost v
odnosih mi nastavlja ogledalo iskrenosti do sebe... predvsem s sabo ni vedno
lahko biti iskren... občasno si mečem pesek v oči, se bojim sama sebi kaj iskreno
priznati, ker je realnost in moje zelje in hrepenenja včasih zelo razlikuje...
in si rajši ustvarim neko iluzijo in neiskreno delovanje, ker mi je to lažje
sprejeti... ali ko naredim kaj slabega, si je včasih težko iskreno priznati, da
nisem popolna in da delam tudi nekaj, cesar nočem...
vendar mi je pomembno, da si ob tem dam dovoljenje, da sem
ravnala tako kot sem najbolj znala in da to se ne pomeni,da sem slab človek...
da sem šibka, da grešim itd si moram priznati in živeti s tem, saj sem le na ta
način lahko iskrena s sabo... brez da se delam močno, ko se ne počutim tako in
brez da se sama sebi zdim perfektna, če se ne počutim tako... In ko me pri
drugi osebi zmoti neiskrenost, mi pomaga, če se vprašam kje sem pa jaz
neiskrena do sebe... na drugem me zmoti to kar težko sprejemam pri sebi...
Odločitev da želim biti čimbolj iskrena s sabo, je tista, ki se mi zdi bistvena
v odnosu in ljubezni do sebe, predvsem pa nežnost in sočutnost, ko tega nisem
sposobna. J
In če se vrnem k iskrenosti v
odnosih, mislim da je odvisno od vsakega posameznika koliko iskrenosti si želi
v odnosu in kje so meje, da se zaradi neiskrenosti zaupanje začne podirati…
Svoje mnenje o iskrenosti tule prispeva tudi Tjaša Vozel. J
Iskrenost
do sebe ima zelo veliko vlogo v našem življenju. Menim, da je potrebno, da smo
kar se da iskreni do sebe in prav tako do drugih. Če želimo živeti polno
življenje, doseči svoje cilje, želje in sanje, biti v dobrih odnosih z osebami,
ki so nam blizu,… je potrebno, da smo odgovorni sami do sebe in si ne lažemo v
obraz. Prav je, da realno gledamo na stvari v našem življenju; smo zadovoljni s
pohvalo, sprejmemo kritiko, si priznamo svoje napake in se jih ne sramujemo
temveč jih skušamo popraviti.
Svojo
realnost si ustvarjamo sami, vsak ima svoj pogled na stvari, zato je bistveno,
da smo iskreni, odprti, komunikativni. To je predvsem pomembno za partnerske
odnose, saj le z medsebojnih sodelovanjem, da partnerja prisluhneta drug
drugemu, si pomagata, povesta stvari, ki ju motijo pri njiju,...je odnos lahko
uspešen. Težko bi se opredelila do tega, ali si lahko dovolimo male laži. Iz
lastnih izkušenj vem, da tudi, če si kdaj tajim kakšno malo zadevo, podzavestno
vem, da si lažem in, da se bom na koncu mogla sprijazniti s situacijo. Bolje
je, da si ne delamo utvar in čimprej pogledamo resnici v oči.
Zelo
pri srcu mi je tudi rek »Kar ne veš, ne boli«. Je res tako!? Menim, da v
medsebojnih odnosih človek takoj opazi, če druga oseba pred njim nekaj skriva.
Mogoče je res bolje, da ne vemo resnice, a velikokrat je še toliko huje, če
resnico izvemo od neke tretje osebe. Vsekakor menim, da moramo biti najprej
iskreni do sebe, da smo lahko iskreni tudi do drugih. Prav je, da izrazimo
svoja mnenja, čustva, razmišljanja,… in smo iskreni. V laži oz. prikrivanju
stvari ne vidim nič dobrega, saj slej ko prej vse to pride na plano.