Bližina v odnosu
Kaj si predstavljaš
pod tem? Bližina je tista, ki se razvije na podlagi čustev. Bližina predstavlja
prav to čustveno povezanost, za katero menim, da je eden izmed temeljev vsakega
odnosa… Seveda se je za ohranjanje potrebno truditi, jo negovati, saj ima svoja
nihanja, predvsem ko sem na drugo osebo jezna, ko me rani… Takrat se običajno
vzpostavi distanca- od mene in druge osebe pa je odvisno koliko se bom
potrudila, da bližino spet vzpostavim. Pri tem je bistvena komunikacija in
koliko smo pripravljeni drug drugega slišati.
Prvo izkušnjo
bližine smo prejeli že kmalu po rojstvu, ko smo vzpostavili stik z mamo.
Bližina nastane predvsem z dojenjem. Dojenček in kasneje otrok je od bližine
staršev odvisen, saj sam ne zna preživeti… V kolikšni meri pa se bližina gradi
na zdrav način, ko začne otrok odraščati in biti samosvoj, pa je odvisno
predvsem od staršev… Super je, če se v družini ohrani bližina, sama pa zrasla v
družini, kjer tega nismo poznali in zato sem v odraslost prenesla vzorec oz
občutek, da brez bližine ne bom preživela, dokler nisem našla sebe in se
naučila, da sem samostojna in neodvisna oseba, ki zmore in zna preživeti sama
in poskrbeti zase in tako vzpostavila v sebi nov način delovanja in nov pogled
na bližino in odnose.
Sama sem oseba, ki
je vztrajna in ki se v vsakem primeru trudim bližino negovati, predvsem z
majhnimi pozornostmi v odnosu, s komunikacijo in s svojo pristnostjo. In kaj se
mi zdi bistvo? Predvsem kadar želim ohranjati ali spet vzpostaviti bližino, se
mi zdi pomembno, da sem pristna in da pokažem ranljivost s tem, da spregovorim
o svojih čustvih in občutkih in da tudi druga oseba izrazi sebe v ranljivosti.
Čustva in občutki so tisti, ki povezujejo, predvsem pa da sem sposobna sebe in
osebo, s katero sem v odnosu, poslušati in slišati. Kaj pomeni, da osebo res
slišimo, bom spregovorila v eni izmed prihodnjih tem.
Valovanje bližine
je običajen proces, od mene pa je odvisno koliko mi je odnos pomemben in koliko
sem pripravljena vložiti truda pri negovanju bližine. In če se navežem na
prejšnje razmišljanje o zapuščenosti: Prav zaradi izgube bližine, kar pomeni,
da smo se od osebe oddaljili, pride do zapuščenosti, do razhodov v odnosih. Od
mene je torej odvisno v kakšno smer bo peljal odnos in kakšno mesto ima oseba v
mojem življenju. Je pa bližina tista, ki nam daje občutek varnosti in
zadovoljstva v odnosu.
In kar želim
poudariti ob koncu je, da smo osebe s svojo preteklostjo in vzorci in ko se
zazrem vase in vzorce zaznam, šele takrat jih lahko spremenim, saj so eden od
bistvenih dejavnikov za negovanje bližine. Torej me vsak odnos z drugimi
osebami vedno vodi nazaj k sebi in k ljubezni do sebe. J
Hvala Sara. :)
OdgovoriIzbriši