Kaj je samozavest? Lažje kot opisati
počutje, je začutiti in videti to na osebi... samozavestna oseba izraža to z
govorico telesa: hodi pokončno in umirjeno ter sproščeno... njeni gibi so
preudarni in odločni, na obrazu pa sije mir in zaupanje-zaupanje vase...
Zagotovo je super srečati tako
osebo, ker oddaja posebno energijo... prav tako druženje prinaša pozitivizem z
osebami, ki so okrog nje... priznam da sem srečala bolj malo takih oseb in me
je osupnilo, ko sem tako osebo srečala... res neprecenljiv trenutek... hitro
sem se okužila z njeno energijo, po drugi strani pa se mi je postavilo
vprašanje o tem, če tako samozavestna oseba sploh kdaj pride v stisko...
zagotovo... če je oseba samozavestna, se ne pomeni, da ni ranljiva, da ne pozna
težkih trenutkov in trenutkov, ko se samozavest izgubi... marsikdo bi ob tako
močni energiji samozavesti, občutil slovensko fovšijo-kako je ona popolna,
lepa, kako privlači poglede in ljudi, ker je zaradi samozavesti zelo posebna in
edinstvena, lahko bi rekla, da deluje popolno in zato bi marsikdo ob tem izgubil
sebe... videl sebe kot povprečneža v primerjavi s to osebo... ampak ob tem se
mi zdi bistvo, da nihče ni popoln in da se kljub pogostemu primerjanju, ob taki
osebi ne rabim počutit slabo... seveda ne gre mimo primerjanja ki je tako človeško...
pa vendar, je meni taka oseba vzpodbuda, da je močna samozavest možna in vprašanje
kje sem jaz na točki samozavesti...
Samozavestna oseba je edinstvena, a
ob tem se je potrebno zavedati, da sem tudi jaz edinstvena, da imam kvalitete,
ki me delajo posebno in obe imava tudi slabosti in šibke točke... ob taki osebi
se jaz počutim super, ob tem pa sem seveda previdna, da me ne zanese v izgubo
sebe in v človeško tekmovalnost... tudi če ne izražam toliko samozavesti, se ne
pomeni, da je oseba moja tekmica, ker se zavedam svoje edinstvenosti. Je
posebna, a zato nič boljša od mene. To se mi zdi danes tako človeško, ko zaradi nezaupanja
vase v drugem vidim tekmeca, da je boljši od mene ipd. Ne,nikakor! Jaz sem jaz. In ko
imam sebe rada, ko vidim svojo posebnost in zaupam vase, ne rabim tekmovati z
nikomer in se dokazovati. Pri samozavesti pa se mi zdi pomembno poudariti se, da
lahko tudi jaz postanem nekoč tako samozavestna, če gradim na odnosu do sebe. Zanimivo
pa je vedeti, kako te dejansko vidijo drugi, saj lahko za nekoga tudi jaz
delujem zelo samozavestno, le da se te samozavesti ne zavedam v popolnosti.
Ko pridem v trenutke nesamozavesti
zaradi odnosov in okolice, ki nenehno obsoja, ocenjuje, primerja- še posebej se
to izraza na delovnem mestu- je pomembno, da se znam potolažiti, pocrkljati, si
dovoliti nepopolnost in ranljivost... ja,trenutno nisem najbolj samozavestna in
se zato ne počutim najbolje-in kaj lahko v takih trenutkih storim, da se bom
bolje počutila, da bom čutila ljubezen do sebe?
Ja, ko pridem v tak moment, se mi zdi pomembno zavedanje, da je
moje počutje moja odgovornost in da nanj lahko vplivam. Težko
je zlesti iz okova slabega počutja, ampak z odločitvijo, potrpežljivostjo in
vztrajnostjo pridem daleč. Počasi oz kot polž. Zavem se stanja v katerem sem,
skušam najti način kako sebi izkazati toplino in ljubezen... največkrat se zazrem
v ogledalo in se gledam v oči... ja, težko vztrajam, priznam... skušam začutiti
kaj pri sebi obožujem, se nežno božam po obrazu... potem se objamem... skušam najti
v sebi prostor kjer se počutim varno in ljubljeno... včasih mi uspe hitro,
včasih kar traja... a z nežnostjo najdem pot do sebe in da v sebi spet obudim
zaupanje in samozavest.J
In ko se počutim dobro, lahko tudi v drugih vidim tisto, kar je
dobrega v njih in zame niso tekmeci, ampak ljudje ob katerih se lahko nekaj
naučim in rastem. J In resnično si želim, da bi ljudje
gradili na odnosu do sebe in da bi se trudili ohranjati samozavest, ker
posledično to prinaša tudi boljše odnose in prinaša čarobnost življenja. J
Če se ti zdi, da težko ohranjaš samozavest, da težko zaupaš vase, se oglasi- skupaj lahko najdeva pot do super odnosa s sabo. :) bergantalena@gmail.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar