Sramežljivost

Poznaš občutek sramu? Največkrat se pojavi v odnosu do nekoga, ki nam je všeč, v odnosu, kjer drugega ne poznamo dovolj, da bi imeli občutek brezpogojnega sprejemanja. Kaj mi kaže sramežljivost? Če pogledam v otroštvo mi je sramežljivost kazala, da me sram nekega mojega dejanja ali besede, ker nisem vedela, če bo to pri drugi osebi sprejeto in če bom za drugo osebo ok kljub svojemu dejanju besedi, kljub svoji nepopolnosti…Občutek, ki se razvije v otroštvu, pa se pojavi tudi v odraslosti, predvsem v odnosu zaljubljenosti ali ob spoznavanju nove osebe, ki mi je všeč. Ob spoznavanju novih ljudi, je prisotno ocenjevanje oz iskanje nečesa, kar mi je pri drugi osebi ok in kaj ne in če zadostuje temu, da oseba ostane v moji bližini. Mislim, da se ocenjevanju težko izognemo. Presojamo sebe in druge, saj le tako lahko vemo, kaj nam je všeč in kaj ne in zato ocenjevanje ni mišljeno v slabi luči, ampak zgolj kot neke vrste »pripomoček« pri spoznavanju sebe in drugih.

 

In če se vrnem k situaciji, ki v meni prebudi občutek sramu…Sram mi lahko pokaže tudi, kaj je tisto pri meni, česar pa jaz ne sprejemam oz kaj je tisto, kar mi je nekomu težko iskreno pokazati… Meni sram kaže na čustva…Predvsem na čustva do moških… V situaciji, ko mi je moški zelo všeč, občutim sramežljivost in mi je nerodno mu pokazati kaj čutim…Sramežljiva postanem, če ga dolgo opazujem z očmi ljubezni… Zakaj? Vzroki so del otroštva, ko mi ni bilo dovoljeno čutiti, ko mi ni bilo dovoljeno kazati nikakršnih čustev…In ker verjetno globoko v sebi nosim misel, da sem slaba, če pokažem čustva…Takšna sramežljivost lahko takoj mine, lahko pa postane ovira v odnosu…Bistveno se mi zdi, da ostanem do sebe ljubeča in da ko zaznam občutek sramu, da ga sprejmem, da mu dovolim biti prisoten, da mu dovolim, da mi pokaže tisto, kar mi želi povedati…Čustva in občutki so moji največji učitelji…Priznam pa, da tudi jaz ne vem vedno, kaj mi želi nek občutek povedati in kako iti preko tega občutka…Pomembno pa se mi zdi, da vsem občutkom, ki se mi pojavijo v odnosu/ih, da jim dovolim, da enostavno so, predvsem pa, da sem pogumna in jih v odnosu tudi priznam, izrazim in o njih spregovorim, saj tako lahko skupaj najdeva pot, kako preko teh občutkov, da ne bodo ovira v odnosu, predvsem pa so občutki tisti, ki razkrivajo največji del moje ranljivosti in zato v odnosu zbližujejo in povezujejo. Ampak ob tem naj nas spremlja tudi zavedanje, da smo sposobni izraziti občutke v odnosu šele, ko smo jih sposobni sprejeti pri sebi, ko si dovolimo čutiti in ko se zavedam, da sem nepopolna, ampak ravno v tej nepopolnosti je skrit biser. J

Če želiš prebrati še kaj več o občutku sramu, pa klikni na link http://www.cloveska-toplina.com/nemoc, saj sva z Evo tudi o tem spregovorili na blogu. J Če pa se zaradi občutkov znajdeš v neprijetni situaciji, ko ne veš kako naprej ali ko bi jih le želel podeliti, se mi lahko oglasiš tudi na bergantalena@gmail.com. Tu sem na voljo za pogovor za vse, ki nimajo nikogar, ki bi jih poslušal. J