Strah

Poznaš občutek strahu? Verjetno ni človeka, ki ga kdaj ne bi bilo strah…Strah je občutek, ki kaže, da se počutim ogroženo… največkrat nam je vzrok strahu znan… Pojavi se lahko na različnih področjih, v medosebnih odnosih… Strah, ki ga jaz v zadnjem obdobju čutim pa mi prinaša situacija vrnitve v okolje, ki mi ni všeč… Strah mi torej kaže, da se v tem okolju počutim nelagodno… Ampak zaradi določenih dejavnikov zaenkrat še moram vztrajati v tem okolju… Ob strahu vrnitve me objame tudi občutek groze, da se moram vrniti na ta kraj… V sebi to zaznam in sprejmem… In odkod občutek strahu in groze? Je resnično za moje preživetje tako zelo pomembna oz upravičena intenzivnost tega doživljanja?

Vsekakor svoje občutke jemljem resno, še vseeno pa je ob tem bistveno ali sem res tako zelo močno ogrožena, kot se mi zdi? In tu pride na vrsto razum… Kaj je dejansko tisto, kar me navdaja z občutkom groze? Ko se spustim vase, vidim, da je to zaradi določenih sprememb v okolju, kjer so pritiski vedno večji in kjer mi okolica postavlja zelo stroge omejitve ob katerih jaz ne morem biti jaz in prav to, da mi nekdo skuša vzeti neko navado oz nekaj, kar je del mene, me navdaja z občutkom groze, predvsem pa strahu, kako bom preživela… In ob tem slišim razum, ki mi pravi, da je intenzivnost čustev upravičena, po drugi strani pa se tudi zavedam, da bom kljub vsemu preživela… Tu nastopi čas, da sebe objamem, da se nežno pocrkljam, da se ob sebi spet počutim varno in da čutim ljubezen do sebe… Ti občutki se pojavijo v otroštvu… Ampak takrat sem bila nebogljena, danes pa mi je bistveno, da se občutka strahu zavedam, da ga vzamem resno, obenem pa da poskrbim zase, ker so občutki le tisti, ki mi kažejo, da nekaj ni ok in da se ustavim ob situaciji, ki mi jih je sprožila, obenem pa, da hodim naprej, predvsem pa, da sem toliko pozorna nase, da če se v nekem okolju ne počutim dobro in srečno, da poskrbim, da najdem v sebi tisto, kar me osreči in če je potrebno da tudi zapustim okolje v katerem se ne počutim ok…

In če ob tem poudarim še, da mi tudi telo odreagira in pokaže, ko sem »pod vplivom« nekega občutka… Ko se mi je pojavil strah, sem ga zaznala v predelu križa… Tam se je pojavila bolečina, utesnjenost… Ko pa sem občutek strahu ozavestila, se z njim »pogovorila«, pa je tudi pritisk v križu popustil… Zato se mi zdi pomembno poslušati svoje občutke, ker tudi, če jih potlačim, se izrazijo nekje na telesu, ker telo vedno govori resnico- saj poznaš misel: Telo me bo izdalo… Karkoli želim v sebi skriti, biti neiskrena do sebe, se vedno izrazi na telesu in telo s svojo govorico lahko naše besede postavi na laž npr z drhtenjem, krči itd.

 

Česa pa je tebe strah? Kdaj se ti pojavi tak občutek? Kje na telesu ga opaziš? Bi se želel/a pogovoriti o tem? Oglasi se mi spodaj s komentarjem.